Kot sem že v prejšnjem zapisu poudaril, je med drugim za celostno zdravje pomembno naravno gibanje in povezanost z naravo. Pojdite v naravo, opazujte jo, naberite užitne rastline in jih poizkusite. Če boste samo prebrali ta blog, boste imeli še več informacij, ki pa vam brez izkušnje ne bodo kaj dosti koristile.
Tudi tokrat vam bom predstavil nekaj rastlin, ki smo jih z družino videli na sprehodu…
Najprej smo se ustavili pri leski in se najedli lešnikov. Na leski niso uporabni samo lešniki, ampak tudi listi, lubje in mačice. Iz mačic lahko skuhamo čaj, ki pomaga pri zdravljenju gripe in pljučnice, uporabne pa so tudi za izdelavo leskove moke. Iz lubja in listov leske skuhamo čaj, ki pomaga pri driski. Najboljši pa so seveda plodovi - lešniki. Vsebujejo veliko vitaminov (A, B, C , E), železa, kalcija in magnezija. Za preživetje v naravi so tudi leskove dolge in prožne veje zelo uporaben material pri gradnji bivaka ali za izdelavo orodij in orožij.
V bližini zgoraj omenjene leske smo videli trpotec (na sliki je ozkolistni trpotec). Trpotec lahko uporabimo kot obliž pri površinskih ranah. Zmečkane liste položimo na rano za hitrejše celjenje, uporablja pa se tudi za zdravljenje pikov žuželk. Iz trpotca si skuhamo čaj ki pomaga pri vnetem grlu in za pomirjanje kašlja. Pomaga tudi pri čiščenju krvi in pri driski. Iz trpotca lahko naredimo tudi sirup za pomiritev dražečega kašlja.
Nato smo ob robu travnika zagledali čudovito belo rožo - rman. Iz rmana skuhamo čaj. Lahko uporabimo sveže cvetove ali pa jih posušimo. Rmanov čaj pomaga pri gripi, prehladu, driski, odličen je za čiščenje krvi in pri menstrualnih težavah. Pripravek iz rmana lahko uporabimo tudi za izpiranje ran in pikov žuželk.
Naslednja užitna divja rastlina je brin oziroma natančneje brinove jagode. Brinove jagode uporabljamo kot začimbo pri kuhanju divjačine, kislega zelja,… Iz njih kuhamo žganje – brinjevec ali v današnjih časih bolj moderen gin. Brinove jagode pa lahko v manjših količinah tudi prežvečimo, za pomoč pri želodčno - črevesnih motnjah ali iz njih skuhamo čaj, ki pospešuje izločanje seča in razkužuje.
Naprej smo ob potoku zagledali meto. Divja meta ni tako zelo aromatična kot tista, ki jo gojimo, vendar je še vedno dovolj dobra za čaj. Met obstaja ogromno vrst, vse pa so dobre pri kakršnih koli težavah z žolčem, pri slabosti in prebavnih motnjah. Iz mete in zdrobljenega oglja si lahko pripravimo tudi naravno zobno pasto.
Želod smo našli na mogočnem ceru (vrsta hrasta). Želod posušimo in zmeljemo, ter iz njega naredimo moko za peko domačega kruha. Spražen želod lahko uporabimo za kavo, ki je zelo zdrava, saj pomaga pri zniževanju krvnega tlaka in uravnava delovanje ščitnice, poleg tega pa ne vsebuje kofeina, če ste nanj preobčutljivi ali ga uživate preveč.
Istrska ljudska pesem pravi tako: ”Moja mati čuha kafe, samo s cikorje, samo s cikorje, ma samo da je” :D
Še ena rastlina iz katere lahko skuhamo kavni nadomestek je cikorija ali navadni potrošnik. Za kavo uporabljamo zmlete posušene in spražene korenine cikorije. Cikorijina kava znižuje krvni sladkor, pomaga pri uravnoteženi črevesni flori in deluje protivnetno. Cvetovi cikorije vsebujejo veliko železa, tako da si za izboljšanje krvi iz njih skuhamo čaj.
“Za vsako bolezen rož'ca raste” je rekla teta Pehta v filmu o Kekcu. Rož'ce in druge rastline pa nimajo nog, da bi same prišle na obisk, zato se samo malo potrudite in jih poiščite v naravi 😊 Če vas zanima, pa se lahko udeležite kakšne od
mojih delavnic preživetja v naravi, kjer bomo skupaj poiskali užitne divje rastline in jih tudi poizkusili.
