Hoja je ena od osnovnih oblik gibanja, ki bi jo moral človek za zdravje početi vsak dan. Če greste na sprehod v gozd, pa bo ta hoja še toliko bolj učinkovita, ker se boste tam naužili naravnih energij. Ni potrebno, da bi rinili globoko v gozd in tam splašili kakšnega medveda, ker potem boste hojo morali zamenjati za šprint :D Že takoj ob robu kakšnega naselja, boste našli ogromno užitnih divjih rastlin z obilico vitaminov in mineralov, ki jih naše telo potrebuje za dobro delovanje. V tem članku vam bom predstavil nekaj takih rastlin, ki smo jih z družino videli in nabrali na jesenskem sprehodu.
Prva užitna divja rastlina, ki smo jo srečali je bila robida. Robide so polne vitaminov in antioksidantov. Vsebujejo tudi veliko železa, zato so primerne za ljudi s slabokrvnostjo. Uživamo jih lahko surove – pri nas redko pridejo do doma, ker se jih najemo že v gozdu :D Lahko pa iz njih delamo tudi marmalade, sokove, shranimo jih v skrinjo… Če se jih najeste preveč so tudi odlično odvajalo, tako da so primerni za tiste, ki jih muči prebava. Ko na robidah ni plodov, lahko naberemo mlade liste, jih posušimo in uporabimo za čaj. Čaj iz listov robid pomaga pri vnetem grlu.
Naslednjo užitno rastlino, ki smo jo srečali, je bil divji hmelj. V jeseni lahko naberemo hmeljeve bobke, ki jih vidite na sliki. Sam uporabljam bobke za aromo in grenkobo pri kuhanju domačega piva. Bobke ali storžke lahko tudi posušimo in uporabimo za čaj, ki pomaga proti nespečnosti. Spomladi pri divjem hmelju nabiramo mlade poganjke, ki jih lahko uporabimo kot nadomestek za šparglje.
Belo metliko nekateri imenujejo kar divja špinača. Liste ima res podobne špinači, pa tudi uporablja se jo lahko na enak način – za solate, juhe, smoothije… Vsebuje veliko vitaminov, mineralov in vlaknin. Iz listov bele metlike si lahko skuhamo tudi čaj, ki pomaga odpravljati želodčne težave.
Naprej na enem od travnikov smo našli navadni tolščak. Superživilo, saj poleg cele palete vitaminov in mineralov, za rastlino vsebuje veliko omega 3 maščobnih kislin. Uživamo ga lahko surovega v solati, ga uporabimo v juhah ali si iz njegovih listov pripravimo čaj za pomiritev glavobola in ureditev prebave.
Ob poti smo našli tudi grm gloga. Plodove gloga lahko pojemo surove ali pa iz njih naredimo marmelado. Za glog je že davno znano, da antioksidanti, ki jih vsebuje, pomagajo pri zdravljenju srčno žilnih bolezni. Za čaj, ki deluje pomirjujoče, lahko uporabimo tudi posušene liste in cvetove gloga.
Na koncu sprehoda smo našli še kraljico užitnih divjih rastlin – koprivo. Polna je železa, kalcija in magnezija. Poleg tega vsebuje veliko vitamina C in še bi lahko našteval. Sveže liste koprive skuhamo in uporabimo kot špinačo, odcejeno tekočino pa razredčimo z vodo in pijemo kot čaj. Za čaj lahko mlade liste tudi posušimo in jih shranimo za čas ko kopriva ne raste. Čaj koprive je odličen za čiščenje telesa, pomaga pa tudi pri težavah s prostato.
